No končno, malo časa, da povzamem zadnje dni.
Predhodni teden se je končal nekoliko ležerno na trenažerju, ker sem imel občutek, da ni več tistih pravih nog in tudi SU je nakazoval na to.
Tako je že v ponedeljek 3 ure trpel trenažer, v torek konkretno vetrovna ura in pol ter potem v sredo prvič, po ne vem kolikšnem času malo bolj konkretno čez 100tko. No, tu nekako nisem zdržal, da ga ne bi enkrat kar konkretno prtisnu. No ja, še vedno v mejah normale. Sledil je dan regeneracije na trenažerju ter dva dneva čiste uživancije in konkretne kilometrine, ki se je ta teden ustavila pri 652 kilometrih. Danes prost dan, brez kolesa, psihična priprava na ubijalski teden na trenažerju, ker vreme bo bolj kislo.
Ta teden sem se med turcami večkrat vprašal, ali sem res toliko nor, da bom priprave na DOS stlačil v dobrih 60 dni priprav in moram rečt, da me je sobotnih 150 milj v 9ih urah prepričalo v to. Predvsem so me prepričale noge, ki so po 150 km dan prej, bile na začetku nekako naposlušne v zadnjih 3 urah pa so se vrtele k nore tudi v konkreten kontra veter in tudi na klance, teh se je nabralo za švoh 3000 metrov.
Skratka v naslednjih 14tih dneh pričakujem dokončen dogovor z obljubljenimi sponzorji in PRIJAVO.
Pa kakšnih novih 1000 milj :), ja skromnost je lepa čednost :)
Se beremo, čao.
Ni komentarjev:
Objavite komentar